keyboard_tab EIDAS 2014/0910 SL

whereas    države:

definitions:

Člen 12

Sodelovanje in interoperabilnost

1.   Nacionalne sheme elektronske identifikacije, priglašene v skladu s členom 9(1), so interoperabilne.

2.   Za namene odstavka 1 se vzpostavi interoperabilnostni okvir.

3.   Interoperabilnostni okvir izpolnjuje naslednja merila:

(a)	prizadeva si biti tehnološko nevtralen in ne diskriminira med posebnimi nacionalnimi tehničnimi rešitvami za elektronsko identifikacijo znotraj države članice;

(b)	upošteva evropske in mednarodne standarde, kadar je mogoče;

(c)	lajša izvajanje načela vgrajene zasebnosti, in

(d)	zagotavlja, da so osebni podatki obdelani v skladu z Direktivo 95/46/ES.

4.   Interoperabilnostni okvir sestavljajo:

(a)	sklicevanje na minimalne tehnične zahteve, povezane z ravnmi zanesljivosti iz člena 8;

(b)	določitev nacionalnih ravni zanesljivosti priglašenih shem elektronske identifikacije glede na ravni zanesljivosti iz člena 8;

(c)	sklicevanje na minimalne tehnične zahteve glede interoperabilnosti;

(d)	sklicevanje na minimalni niz identifikacijskih podatkov osebe, ki enolično predstavljajo fizično ali pravno osebo in so dostopni v okviru shem elektronske identifikacije;

(e)	poslovnik;

(f)	ureditev za reševanje sporov, in

(g)	skupni varnostni standardi delovanja.

5.   države članice sodelujejo na naslednjih področjih:

(a)	interoperabilnost shem elektronske identifikacije, priglašenih v skladu s členom 9(1), in shem elektronske identifikacije, ki jih države članice nameravajo priglasiti, ter

(b)	varnost shem elektronske identifikacije.

6.   Sodelovanje med državami članicami vključuje:

(a)	izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks v zvezi s shemami elektronske identifikacije in zlasti tehničnimi zahtevami, povezanimi z interoperabilnostjo in ravnmi zanesljivosti;

(b)	izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks v zvezi z delom z ravnmi zanesljivosti za sheme elektronske identifikacije iz člena 8;

(c)	medsebojni strokovni pregled shem elektronske identifikacije, zajetih s to uredbo, in

(d)	preverjanje zadevnega razvoja v sektorju elektronske identifikacije.

7.   Komisija do 18. marca 2015 z izvedbenimi akti določi potrebno postopkovno ureditev za lažje sodelovanje med državami članicami, določeno v odstavkih 5 in 6, da se spodbudi visoka raven zaupanja in varnosti, ki ustreza stopnji nevarnosti.

8.   Komisija do 18. septembra 2015 za določitev enotnih pogojev izvajanja zahteve iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte o interoperabilnostnem okviru, opredeljenem v odstavku 4, pri tem pa upošteva merila iz odstavka 3 in rezultate sodelovanja med državami članicami.

9.   Izvedbeni akti iz odstavkov 7 in 8 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

POGLAVJE IIII

STORITVE ZAUPANJA

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 17

Nadzorni organ

1.   države članice imenujejo nadzorni organ s sedežem na njihovem ozemlju ali – po medsebojnem dogovoru z drugo državo članico – nadzorni organ s sedežem v tej drugi državi članici. Ta organ je odgovoren za nadzorne naloge v državi članici, ki organ imenuje.

Nadzorni organi imajo potrebna pooblastila in ustrezne vire za opravljanje svojih nalog.

2.   države članice Komisijo uradno obvestijo o imenu in naslovu svojih imenovanih nadzornih organov.

3.   Vloga nadzornega organa je:

(a)	nadzirati ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja s sedežem na ozemlju države članice, ki organ imenuje, da na podlagi predhodnih in naknadnih nadzornih dejavnosti zagotovijo, da ti ponudniki in kvalificirane storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(b)	po potrebi sprejeti ukrepe v zvezi s ponudniki nekvalificiranih storitev zaupanja s sedežem na ozemlju države članice, ki organ imenuje, na podlagi naknadnega nadzora, kadar je obveščen, da ti ponudniki ali storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, domnevno ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

4.   Za namene odstavka 3 in ob upoštevanju omejitev iz navedenega odstavka naloge nadzornega organa vključujejo zlasti:

(a)	sodelovanje z drugimi nadzornimi organi in zagotavljanje pomoči tem organom v skladu s členom 18;

(b)	analizo poročil o ugotavljanju skladnosti iz členov 20(1) in 21(1);

(c)	obveščanje drugih nadzornih organov in javnosti o kršitvah varnosti ali izgubi celovitosti v skladu s členom 19(2);

(d)	poročanje Komisiji o svojih glavnih dejavnostih v skladu z odstavkom 6 tega člena;

(e)	izvajanje revizij ali izdajanje zahtevkov organu za ugotavljanje skladnosti, da opravi ugotavljanje skladnosti ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja v skladu s členom 20(2);

(f)	sodelovanje z organi za varstvo podatkov, zlasti obveščanje teh organov o rezultatih revizij ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja brez nepotrebnega odlašanja, če se zdi, da so bila kršena pravila o varstvu osebnih podatkov;

(g)	odobritev kvalificiranega statusa ponudnikom storitev zaupanja in storitvam, ki jih zagotavljajo, ter odvzem takšnega statusa v skladu s členoma 20 in 21;

(h)	obveščanje organa, odgovornega za nacionalni zanesljiv seznam iz člena 22(3), o odločitvah glede odobritve ali odvzema kvalificiranega statusa, razen v primeru, ko je ta organ tudi nadzorni organ;

(i)	preverjanje obstoja in pravilne uporabe določb o načrtih za prenehanje zagotavljanja storitve v primerih, ko ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja preneha opravljati svoje dejavnosti, vključno z načinom, kako so te informacije dostopne v skladu s točko (h) člena 24(2);

(j)	izdajanje zahtevkov ponudnikom storitev zaupanja, da odpravijo morebitno neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

5.   države članice lahko zahtevajo, da nadzorni organ vzpostavi, vzdržuje in posodablja infrastrukturo zaupanja v skladu s pogoji iz nacionalnega prava.

6.   Vsako leto do 31. marca vsak nadzorni organ Komisiji predloži poročilo o svojih glavnih dejavnostih v predhodnem koledarskem letu, skupaj s povzetkom uradnih obvestil o kršitvah, ki jih je prejel od ponudnikov storitev zaupanja v skladu s členom 19(2).

7.   Komisija zagotovi, da je letno poročilo iz odstavka 6 na voljo državam članicam.

8.   Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli oblike in postopke, ki se nanašajo na poročilo iz odstavka 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 18

Medsebojna pomoč

1.   Nadzorni organi sodelujejo z namenom izmenjave dobre prakse.

Nadzorni organ na podlagi prejema utemeljenega zahtevka drugega nadzornega organa temu organu zagotovi pomoč, da se lahko dejavnosti nadzornih organov opravijo na skladen način. Medsebojna pomoč lahko vključuje zlasti zahtevke za informacije in nadzorne ukrepe, kot so zahtevki za opravljanje inšpekcijskih pregledov, ki se nanašajo na poročila o ugotavljanju skladnosti iz členov 20 in 21.

2.   Nadzorni organ, na katerega se naslovi zahtevek za pomoč, lahko ta zahtevek zavrne zaradi katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)	nadzorni organ ni pristojen za zagotavljanje zahtevane pomoči;

(b)	zahtevana pomoč ni sorazmerna z nadzornimi dejavnostmi nadzornega organa, ki jih opravlja v skladu s členom 17;

(c)	zagotovitev zahtevane pomoči ne bi bila skladna s to uredbo.

3.   države članice lahko svojim nadzornim organom po potrebi dovolijo, da opravljajo skupne preiskave, v katerih sodeluje osebje nadzornih organov drugih držav članic. Zadevne države članice se v skladu s svojim nacionalnim pravom dogovorijo o ureditvi in postopkih takšnih skupnih ukrepov in jih tudi vzpostavijo.

Člen 22

Zanesljivi seznami

1.   Vsaka država članica sestavi, vodi in objavi zanesljive sezname, vključno z informacijami o ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja, za katere je odgovorna, skupaj z informacijami o kvalificiranih storitvah zaupanja, ki jih ti ponudniki zagotavljajo.

2.   države članice v obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo, na varen način sestavijo, vodijo in objavijo elektronsko podpisane ali ožigosane zanesljive sezname ponudnikov storitev zaupanja iz odstavka 1.

3.   države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh informacijah o organu, ki je pristojen za sestavljanje, vodenje in objavljanje nacionalnih zanesljivih seznamov, ter podrobnosti o tem, kje so taki seznami objavljeni, o potrdilih, uporabljenih za podpisovanje ali ožigosanje zanesljivih seznamov, ter o vseh njihovih spremembah.

4.   Komisija na varen način in v elektronsko podpisani ali ožigosani obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo, da informacije iz odstavka 3 na voljo javnosti.

5.   Komisija do 18. septembra 2015 z izvedbenimi akti določi informacije iz odstavka 1 ter opredeli tehnične specifikacije in oblike za zanesljive sezname, ki se uporabljajo za namene odstavkov 1 do 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 27

Elektronski podpisi pri javnih storitvah

1.   Če država članica za uporabo spletne storit ve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, zahteva napredni elektronski podpis, ta država članica prizna napredne elektronske podpise, napredne elektronske podpise, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise, in kvalificirane elektronske podpise, ki so vsaj v formatih ali uporabljajo metode, ki so opredeljeni v izvedbenih aktih iz odstavka 5.

2.   Če država članica za uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, zahteva napredni elektronski podpis, ki temelji na kvalificiranem potrdilu, ta država članica prizna napredne elektronske podpise, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu, in kvalificirane elektronske podpise, ki so vsaj v formatih ali uporabljajo metode, ki so opredeljeni v izvedbenih aktih iz odstavka 5.

3.   države članice za čezmejno uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja, ne zahtevajo elektronskega podpisa z višjo ravnjo varnosti, kot jo ima kvalificirani elektronski podpis.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za napredne elektronske podpise. Zahteve za napredne elektronske podpise iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter iz člena 26 veljajo za izpolnjene, če napredni elektronski podpis izpolnjuje te standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

5.   Komisija do 18. septembra 2015 in ob upoštevanju obstoječih praks, standardov in pravnih aktov Unije z izvedbenimi akti opredeli referenčne formate naprednih elektronskih podpisov ali referenčne metode, če se uporabijo alternativne oblike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 28

Kvalificirana potrdila za elektronske podpise

1.   Kvalificirana potrdila za elektronske podpise morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge I.

2.   Za kvalificirana potrdila za elektronski podpise ne veljajo nobene obvezne zahteve, ki presegajo zahteve iz Priloge I.

3.   Kvalificirana potrdila za elektronske podpise lahko vključujejo neobvezne dodatne posebne lastnosti. Te lastnosti ne vplivajo na interoperabilnost in priznanje kvalificiranih elektronskih podpisov.

4.   Če je bilo kvalificirano potrdilo za elektronski podpis po prvotnem aktiviranju preklicano, preneha veljati v trenutku njegovega preklica, status pa se mu v nobenem primeru ne povrne v prejšnje stanje.

5.   države članice lahko določijo nacionalna pravila o začasni razveljavitvi kvalificiranega potrdila za elektronski podpis, pri čemer morata biti izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	če je kvalificirano potrdilo za elektronski podpis začasno razveljavljeno, to potrdilo za obdobje začasne razveljavitve preneha veljati,

(b)	obdobje začasne razveljavitve se jasno navede v podatkovni zbirki potrdil, v tem obdobju pa mora biti iz storitve, ki zagotavlja informacije o statusu potrdila, razvidno, da je kvalificirano potrdilo začasno razveljavljeno.

6.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za kvalificirana potrdila za elektronski podpis. Zahteve iz Priloge I veljajo za izpolnjene, če kvalificirano potrdilo za elektronski podpis izpolnjuje navedene standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 30

Certificiranje naprav za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa

1.   Skladnost naprav za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa z zahtevami iz Priloge II certificirajo ustrezni javni ali zasebni organi, ki jih imenujejo države članice.

2.   države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih in naslovih javnega ali zasebnega organa iz odstavka 1. Komisija da te informacije na voljo državam članicam.

3.   Certificiranje iz odstavka 1 se izvede na podlagi:

(a)	postopka varnostne ocene, izvedenega v skladu z enim od standardov za ocenjevanje varnosti izdelkov informacijske tehnologije s seznama, vzpostavljenega v skladu z drugim pododstavkom, ali

(b)	postopka, ki ni postopek iz točke (a), če uporablja primerljive ravni varnosti ter če javni ali zasebni organ iz odstavka 1 o njem uradno obvesti Komisijo. Ta postopek se lahko uporabi le, če standardov iz točke (a) ni ali če postopek varnostne ocene iz točke (a) še poteka.

Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi seznam standardov za oceno varnosti izdelkov informacijske tehnologije iz točke (a). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 47, v zvezi z določitvijo posebnih meril, ki jih morajo izpolnjevati imenovani organi iz odstavka 1 tega člena.

Člen 31

Objava seznama certificiranih naprav za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa

1.   države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa en mesec po zaključku postopka certificiranja, uradno obvestijo o informacijah o napravah za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa, ki so jih certificirali organi iz člena 30(1). Komisijo brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa en mesec po razveljavitvi certificiranja, uradno obvestijo tudi o informacijah o napravah za ustvarjanje elektronskega podpisa, ki niso več certificirane.

2.   Komisija na podlagi prejetih informacij pripravi, objavi in vodi seznam certificiranih naprav za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi formate in postopke, ki se uporabljajo za namene odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 37

Elektronski žigi pri javnih storitvah

1.   Če država članica za uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, zahteva napredni elektronski žig, ta država članica prizna napredne elektronske žige, napredne elektronske žige, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu za elektronske žige, in kvalificirane elektronske žige, ki so vsaj v formatih ali uporabljajo metode, ki so opredeljeni v izvedbenih aktih iz odstavka 5.

2.   Če država članica za uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, zahteva napredni elektronski žig, ki temelji na kvalificiranem potrdilu, ta država članica prizna napredne elektronske žige, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu, in kvalificirane elektronske žige, ki so vsaj v formatih ali uporabljajo metode, ki so opredeljeni v izvedbenih aktih iz odstavka 5.

3.   države članice za čezmejni dostop do spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja, ne zahtevajo elektronskega žiga z višjo ravnjo varnosti, kot jo ima kvalificirani elektronski žig.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za napredne elektronske žige. Zahteve za napredne elektronske žige iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter iz člena 36 veljajo za izpolnjene, če napredni elektronski žig izpolnjuje te standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

5.   Komisija do 18. septembra 2015 in ob upoštevanju obstoječih praks, standardov in pravnih aktov Unije z izvedbenimi akti določi referenčne formate naprednih elektronskih žigov ali referenčne metode, če so uporabljene alternativne oblike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 38

Kvalificirana potrdila za elektronske žige

1.   Kvalificirana potrdila za elektronske žige morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge III.

2.   Za kvalificirana potrdila za elektronske žige ne veljajo nobene obvezne zahteve, ki presegajo zahteve iz Priloge III.

3.   Kvalificirana potrdila za elektronske žige lahko vključujejo neobvezne dodatne posebne lastnosti. Te lastnosti ne vplivajo na interoperabilnost in priznanje kvalificiranih elektronskih žigov.

4.   Če je bilo kvalificirano potrdilo za elektronski žig po prvotnem aktiviranju preklicano, preneha veljati v trenutku njegovega preklica, status pa se mu v nobenem primeru ne povrne v prejšnje stanje.

5.   države članice lahko določijo nacionalna pravila o začasni razveljavitvi kvalificiranih potrdil za elektronske žige, pri čemer morata biti izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	če je kvalificirano potrdilo za elektronski žig začasno razveljavljeno, ta potrdilo v obdobju začasne razveljavitve preneha veljati;

(b)	obdobje začasne razveljavitve se jasno navede v podatkovni zbirki potrdil, v tem obdobju pa mora biti iz storitve, ki zagotavlja informacije o statusu potrdila, razvidno, da je kvalificirano potrdilo začasno razveljavljeno.

6.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za kvalificirana potrdila za elektronske žige. Zahteve iz Priloge III veljajo za izpolnjene, če kvalificirano potrdilo za elektronski žig izpolnjuje navedene standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).